Mesečni arhiv: marec 2020

Kako lahko mladi poskrbite za svoje duševno zdravje v času koronavirusa

30.3.2020
Najstniško obdobje je težavno in naporno že samo po sebi, izredne razmere zaradi koronavirusa pa lahko k temu le še prispevajo. Zaradi zaprtja šol in odpovedi dogodkov mladi zamujajo pomembne trenutke v njihovih življenjih, pa tudi vsakdanje aktivnosti, kot so klepet s prijatelji in sodelovanje pri pouku v živo.Najstnikom, ki se soočajo z življenjskimi spremembami zaradi koronavirusa, in se počutijo tesnobno, osamljeno in razočarano, UNICEF sporoča: niste sami. V nadaljevanju je UNICEF zbral nekaj praktičnih nasvetov o tem, kaj lahko mladi naredijo za svoje duševno zdravje v obdobju samoizolacije.

1. Normalno je, da občutiš tesnobo

Če občutiš tesnobo zaradi zapiranja šol in zaskrbljujočih naslovov v medijih, vedi, da nisi edini. Psihologi že dolgo prepoznavajo, da je občutek tesnobe normalna in zdrava funkcija telesa, ki nas opozori na grožnje in nam pomaga sprejeti ukrepe, da se zaščitimo. Občutek tesnobe ti pomaga sprejeti odločitve, ki so zdaj nujno potrebne – ne druži se z drugimi razen družinskimi člani; umivaj si roke in ne dotikaj se obraza. Občutki tesnobe so torej pomembni za zaščito nas samih in tudi drugih. S tem skrbimo za člane naše skupnosti in ljudi okoli nas.

Normalno je torej, da v trenutnih razmerah občutiš tesnobo in negotovost. Pri tem je izjemno pomembno, da informacije o koronavirusu pridobivaš izključno iz zanesljivih virov (https://www.nijz.si/https://www.gov.si/teme/koronavirus; https://www.unicef.si/ in drugih) oziroma preveriš ostale informacije, ki jih prejmeš po manj zanesljivih kanalih. Neresnične oziroma zavajajoče informacije lahko občutek tesnobe le še poslabšajo.

Če si v skrbeh, da si okužen s koronavirusom, se čim prej pogovori s starši oziroma skrbniki, da ti lahko pomagajo. Vedi, da bolezen pri otrocih in mladih običajno poteka v blagi obliki in da je mogoče simptome bolezni lajšati oziroma zdraviti. Predvsem pa ne pozabi na najbolj učinkovite ukrepe: ne druži se z drugimi razen ožjimi družinskimi člani, umivaj si roke in ne dotikaj se obraza.

2. Zamoti se

Strokovnjaki priporočajo, da je v težkih razmerah, kot so trenutne, zelo koristno, če težave razdeliš na 2 kategoriji: stvari, pri katerih lahko nekaj narediš in jih izboljšaš, ter stvari, pri katerih ne moreš storiti ničesar. V trenutnih razmerah je veliko stvari prav v drugi kategoriji.

Kljub temu ti pri soočanju s težkimi situacijami lahko pomaga, če se zamotiš. Pisanje domačih nalog, gledanje priljubljenih filmov, branje knjig, so načini, s katerimi se lahko sprostiš in najdeš ravnovesje iz dneva v dan.

3. Poišči nove načine povezovanja s prijatelji

Če v teh razmerah pogrešaš prijatelje, so družbena omrežja odličen način za povezovanje. S prijatelji lahko organizirate virtualno druženje in skupaj popijete čaj ali kavo, si ogledate videe, klepetate …

Bodi ustvarjalen: Pridruži se kateremu od popularnih izzivov, kjer s prijatelji deliš motivacijske vsebine, kot so misli, profili in fotografije. Pri tem upoštevaj napotke za zagotavljanje svoje varnosti in varnosti drugih na spletu ter bodi spoštljiv do drugih.

Ob vsem tem pa ne pozabi, da ob zaslonih in na družbenih omrežjih ni zdravo niti koristno preživeti več ur, saj lahko le še povečajo občutek tesnobe. Priporočamo, da si s starši določiš omejen čas za zaslone in ga tudi spoštuješ.

4. Osredotoči se nase

Si si vedno želel začeti kakšen nov hobi, se naučiti nekaj novega? Zdaj je pravi čas, da se tega lotiš. S tem, ko se osredotočaš nase in iskanje načinov, kako kreativno zapolniti svoj čas, boš izboljšal tudi svoje duševno zdravje.

5. Zavedaj se svojih občutkov

Ker so odpovedani številni dogodki s prijatelji in boš izpustil hobije ter športne tekme, lahko občutiš razočaranje. Pomembno je, da se teh občutkov zavedaš in si jih dopustiš. Dovoli si biti žalosten ali razočaran in kmalu se boš počutil bolje, saj boš svoja čustva ozavestil.

Vsak se na svoj način sooča s svojimi čustvi. Nekateri mladi ustvarjajo, nekateri se pogovarjajo s prijatelji. Delaj tisto, kar se ti zdi, da je dobro zate.

6. Bodi prijazen do sebe in drugih

Nekateri mladostniki se v tem času soočajo z ustrahovanjem, zato jim ponudi svojo podporo. Tvoje spodbudne besede lahko naredijo veliko spremembo.

In zapomni si: bolj kot kdaj prej moramo biti zdaj pozorni na to, kaj govorimo oziroma delimo, da ne bi prizadeli drugih!
Povzeto po: dr Lisi Damour, priznani mladostniški psihologinji, in kolumnistki New York Timesa; https://www.unicef.org/coronavirus/how-teenagers-can-protect-their-mental-health-during-coronavirus-covid-19

Praktični nasveti za premagovanje stiske zaradi koronavirusa

V času, ko se soočamo z negotovostjo iz dneva v dan, so pred nami povsem novi izzivi, ki jih predstavljajo izolacija in spremenjene dnevne rutine ter nenazadnje zaskrbljenost glede zdravja in dobrobiti svojih najbližjih. Vse to lahko vpliva na naše psihično počutje, zato je pomembno, da smo na svoje občutke in občutke svojih bližnjih pozorni, da jih lahko primerno naslovimo in premostimo skrbi, ki se nam porajajo.

Nekaj praktičnih napotkov, ki so vam ob tem lahko v pomoč pri soočanju s stisko, smo skupaj z organizacijo UNICEF zbrali spodaj

Spremembe so del življenja

Trenutne razmere so neprijetne za vse, saj vnašajo spremembe v naša vsakdanja življenja. Dejstvo je, da se sedanje generacije otrok, mladostnikov in tudi nekatere starejše generacije še niso soočile s tovrstno vsesplošno negotovostjo in nepredvidljivostjo. Starši utegnete veliko energije vložiti v to, da bi svoje otroke zaščitili za vsako ceno pred tesnobo, ki jo prinaša

situacija. A del življenja je tudi to, da varnost in udobje nista nujno zagotovljena; življenje je tudi negotovo in nestabilno.

Vzpostavite dnevno rutino

Priporočljivo je, da vnaprej načrtujete preživljanje prostega časa. Skupaj z družinskimi člani ustvarite dnevno rutino oziroma urnik, ki mu vsi skupaj sledite. Vanj lahko vključite aktivnosti kot so učenje, telesna vadba, skrb za zdravo prehrano, hišna opravila, družabne igre in drugo, nikakor pa ne pozabite na gibanje na prostem skladno s priporočili – zgolj z družinskimi člani, s katerimi živite skupaj, in ob upoštevanju varne razdalje do drugih. Telesna aktivnost nas učinkovito varuje pred tesnobo in motnjami razpoloženja, zelo pomembna pa je tudi za otroke, ki potrebujejo več gibanja kot odrasli. Prav vzdrževanje rutine tako na otroke kot tudi na odrasle deluje pomirjujoče, saj imamo občutek nadzora nad situacijo.

Ostanite pozitivni 

Novice o koronavirusu so pravzaprav vsepovsod. Zanesljive informacije so sicer nujne za sledenje priporočilom in zaščito pred virusom, vendar lahko pretirana izpostavljenost senzacionalističnim novicam poveča občutke tesnobe in strahu. Priporočljivo je, da omejite spremljanje medijev in se pri tem osredotočite na zanesljive vire informacij. Pomembno je, da pozornost usmerite tudi na druge aktivnosti, se pogovarjate o drugih temah in ohranite pozitivno naravnanost.

Ostanite povezani 

Mnoge družine so se naenkrat znašle v situaciji, ko so skupaj cele dneve, česar prej niso bile nujno vajene. Potreben je čas za prilagajanje na sobivanje. Za nekatere družine je trenutna situacija lahko tudi izvor stresa, sploh če so odnosi med družinskimi člani napeti in konfliktni, če živijo na majhni površini ali se soočajo s kakšno drugo obremenilno okoliščino. Če se zavedamo, kaj te posebne okoliščine lahko prinesejo na dan, in se tega ne prestrašimo, lahko vsi družinski člani veliko pridobite. Del poglabljanja medosebnih odnosov je soočanje z večjo ranljivostjo, a tudi priložnost za več medsebojnega razumevanja in sočutja drug do drugega. Če je le možno, ostanite povezani s prijatelji in družinskimi člani ter podelite z njimi svoje občutke; če boste razumljeni v tem, da vam je težko in naporno, vam bo lažje. Samoizolacija namreč  še ne pomeni, da s svojimi prijatelji, znanci, sorodniki in drugimi ne moremo ostati povezani. Prav sodobna telekomunikacijska sredstva nam to omogočajo. Zato se lahko preko telefonskih pogovorov, SMS sporočil, videoklicev, družbenih omrežij in drugih orodij  povežete z najbližjimi, se pogovorite o tem, kako preživljajo ta čas, ali morda potrebujejo pomoč in jim date vedeti, da vam pomenijo veliko.

Kako obvladovati stres in občutke tesnobe? 

V trenutnih razmerah so občutki tesnobe in strahu povsem normalni in pričakovani. Da bi se z njimi lažje soočili, strokovnjaki priporočajo:

  • Ne razmišljajte le o najbolj katastrofalnih mogočih scenarijih, temveč se raje osredotočite na pozitivne stvari: kaj lahko naredite dobrega zase in za svoje bližnje.
  • Zamotite se s prijetnimi opravili oziroma aktivnostmi, ki vas veselijo. Preberite knjigo, oglejte si film, igrajte družabne igre, rešujte križanke in miselne uganke ali urejajte svoj balkon.
  • Naj tema pogovorov ne bo zgolj koronavirus! Razmišljajte o stvareh, ki jih boste počeli po koncu izolacije – na primer o poletnih in jesenskih počitnicah, idr.
  • Določite si čas dneva, ko si dovolite biti zaskrbljeni, preostali del dneva pa negativne mislih odženite stran. Morda se sliši nenavadno, vendar če boste pri tem dosledni, se bo čas negativnih misli kmalu avtomatično zmanjšal.
  • Ne pozabite na sproščanje. Na spletu lahko najdete številne videe in aplikacije za izvajanje sprostitvenih tehnik.
  • Če doživljate simptome hudega stresa, kot so dlje trajajoče motnje spanja, nezmožnost izvajanja dnevnih rutin in/ali povečano rabo alkohola  in drugih psihoaktivnih snovi, kontaktirajte službe za psihološko ali psihiatrično pomoč.
  • Zavedajte se, da s  socialno izolacijo rešujete življenja najbolj ranljivim ljudem, tudi svojim bližnjim. Le s skupnimi močmi lahko zajezimo širjenje virusa!
Povzeto po  "Vedite se varno, prekinite fizične stike z drugimi ljudmi ter kljub temu ohranite medsebojno povezanost in skrb za sočloveka". Zbornica kliničnih psihologov Slovenije, 15. marec 2020, pripravljeno v sodelovanju z mag. Anito Prezelj, spec.klin.psih., Center za duševno zdravje

UNICEF: Kako se z otrokom pogovoriti o koronavirusu

Nasveti za starše

Z naraščanjem števila ljudi, okuženih s koronavirusom, se pojavljajo tudi novi izzivi, ki jih moramo skupaj nasloviti. Na kratko bi jih lahko povzeli: »ne širi okužbe, ne širi nestrpnosti«.Slovenci smo se v preteklosti vedno izkazali kot izjemno solidaren in sočuten narod, ki razume stisko ranljivejših, zato je tudi v trenutnih razmerah pomembno, da združimo moči pri širjenju prijaznosti, podpore in razumevanja do drugega. To vključuje tako odgovorno ravnanje v obliki izvajanja zaščitnih ukrepov za preprečitev širjenja okužbe in tudi preprečevanja širjenja nestrpnosti.

Razumljivo je, da se v poplavi informacij o koronavirusu, odrasli počutimo negotovo, zato je pričakovano, da tudi otroci doživljajo stisko. Otroci morda težko razumejo informacije v medijih, zato so lahko še posebej izpostavljeni občutkom tesnobe, stresa in žalosti. Če se z otrokom odkrito pogovorite na njemu razumljiv način, lahko olajšate njegovo stisko in ga spodbudite k pozitivnemu pristopu.

1.  Sprašujte otroka in mu prisluhnite

Začnite tako, da otroka spodbudite k pogovoru. Ugotovite, koliko že ve o koronavirusu, in dopustite, da vam pove vse, o čemer razmišlja. Če je vaš otrok mlajši in za koronavirus še ni slišal, vam ni potrebno zastavljati vprašanj – le izkoristite priložnost, da ga spomnite na pomembne higienske ukrepe ter pazite, da pri tem ne spodbujate strahu. Poskrbite, da ste v varnem okolju in dovolite otroku, da prosto govori. Risbice, zgodbe in druge dejavnosti lahko pomagajo spodbuditi pogovor.

Najpomembneje je, da otrokovih skrbi ne ignorirate ali jih poskušate zmanjševati. Zagotovite mu, da razumete njegove občutke in mu pojasnite, da je strah v takšnih primerih nekaj povsem normalnega. Namenite mu vso pozornost, mu prisluhnite in zagotovite, da se lahko kadarkoli pogovori z vami ali odraslo osebo, ki ji zaupa.

2. Bodite iskreni in pojasnite situacijo na otrokom prijazen način

Otroci imajo pravico do resničnih informacij o dogajanju po svetu, odrasli pa imajo dolžnost zaščititi otroke pred stisko. Jezik prilagodite starosti otroka, opazujte, kako se odziva in bodite pozorni na njegovo morebitno tesnobo. Kadar ne znate odgovoriti na vprašanja, ne ugibajte. Izkoristite priložnost, da skupaj poiščeta odgovore.

Spletne strani kot so:

www.nijz.siwww.gov.si/teme/koronaviruswww.gov.si/podrocja/zunanje-zadeve/informacije-za-popotnike/www.unicef.org/coronavirus/covid-19 so vam lahko v pomoč. Pojasnite mu, da nekatere informacije na spletu niso natančne in da je zato najbolje zaupati strokovnjakom.

3.  Pokažite mu, kako lahko zaščiti sebe in svoje prijatelje

Eden najboljših načinov za zaščito otrok pred koronavirusom in drugimi boleznimi je pravilno umivanje rok. Ni treba, da je to zastrašujoč pogovor. Umivanje rok je lahko zabavno, če ga pospremite s pesmijo ali plesom. Oglejte si video: https://www.facebook.com/watch/?v=152622415897978

Otroku tudi pokažite, kako pravilno kihati in kašljati v rokav. Opozorite ga, naj bo pozoren, da ni preblizu drugim ljudem in ga spodbudite, da vam pove, če se tudi sam  slabo počuti.

4. Delujte pomirjujoče in razumevajoče

Na televiziji ali na spletu smo obkroženi s številnimi zaskrbljujočimi podobami, zato se lahko včasih zdi, kot da je kriza vsepovsod okoli nas. Otroci morda ne razlikujejo med podobami na zaslonih in njihovo realnostjo, zato lahko začnejo verjeti, so v neposredni nevarnosti.

Otroku lahko pomagate obvladovati stres tako, da mu omogočite igro in sprostitev, kadar je to mogoče. Ohranjajte čim več običajnih rutin in urnikov, še posebej preden gre otrok spat, ali pomagajte ustvariti nove rutine v novem okolju.

Če se v vašem lokalnem okolju srečujete z izbruhom bolezni, opozorite svojega otroka, da so zaščitni ukrepi izjemno pomembni pri preprečevanju okužbe. Hkrati pa tudi, da pri večini okuženih bolezen poteka v lažji obliki, še posebej pri otrocih. Številni odrasli se močno trudijo, da bi vaša družina ostala varna.

Če se vaš otrok slabo počuti, mu razložite, da mora ostati doma ali pod nadzorom, ker je zanj in za njegove prijatelje tako varneje. Zagotovite mu, da veste, da je to na trenutke težko (morda tudi strašljivo ali celo dolgočasno), toda upoštevanje pravil bo vsem pomagalo, da bomo bolj varni.

 

5. Preverite, če je vaš otrok žrtev stigmatizacije ali pa jo sam spodbuja

Izbruh koronavirusa je vplival na številna poročanja o primerih diskriminacije in nestrpnosti po svetu ter tudi pri nas, zato je potrebno preveriti, da vaš otrok tega ne doživlja in tudi sam ne spodbuja ustrahovanja.

Razložite mu, da koronavirus ne izbira po videzu, niti ne po narodnosti in tudi ne po tem, kateri jezik nekdo govori. Če vaš otrok doživlja ustrahovanje, ga spodbudite, da o tem nemudoma spregovori odrasli osebi, ki ji zaupa.

Vaše otroke spomnite na to, da si vsi zaslužijo počutiti se varno v svojem okolju. Ustrahovanje nikoli ni pravilen način in vsi moramo prispevati svoj delež pri širjenju prijaznosti, podpore in razumevanja do drugega.

6. Pohvalite prijaznost in trud drugih

Pomembno je, da otroci vedo, da si ljudje med seboj pomagajo s prijaznimi in velikodušnimi dejanji. Delite zgodbe zdravstvenih delavcev, znanstvenikov in mladih, ki si prizadevajo zaustavi širjenje virusa in ohranjati varnost v skupnosti. V veliko tolažbo je vedeti, da so sočutni ljudje aktivni in da se borijo proti virusu.

7. Pazite nase

Otroku boste bolje pomagali, če boste poskrbeli tudi zase. Otrok vas bo posnemal pri vašem odzivu na novice, zato pomaga, če mu pokažete, da ste mirni in da obvladujete svoja čustva.

Če ste zaskrbljeni ali razburjeni, si vzemite čas zase in se po pomoč obrnite na druge ljudi, ki jim zaupate. Vzemite si čas zase in za stvari, ki vam pomagajo, da se sprostite.
8. Pri pogovoru bodite pozorni na otrokov odziv

Pomembno je, da otrok v stiski ni prepuščen samemu sebi. Ko zaključujete pogovor z otrokom, poskusite oceniti njegovo tesnobo tako, da opazujete telesno govorico, ton glasu in dihanje otroka.

Spomnite otroka, da lahko kadar koli z vami govori o stvareh, zaradi katerih je zaskrbljen. Opomnite ga, da boste vedno poskrbeli zanj, da ga poslušate in da ste mu na voljo, kadar ga kaj skrbi.

Slovenska fundacija za UNICEF

Pavšičeva 1, 1000 Ljubljana
t: +386 1 5838086

www.unicef.si